1. december 2017

Pismo pripravljalcem Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju glede plač direktorjev kulturnih domov

Upravni odbor Združenja KUDUS je na svojem 2. rednem srečanju dne, 27. novembra 2017, obravnaval problematiko nove Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in sklenil, da se pošlje dopis pripravljalcem Uredbe. 1. decembra 2017 je bilo tako ministru za javno upravo, Borisu Koprivnikarju, poslano naslednje pismo:

Spoštovani gospod minister,

direktorji in direktorice, ki delujemo v okviru Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS – z veliko zaskrbljenostjo in nezadovoljstvom sprejeli novo Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju v segmentu, ki ureja plače direktorjev kulturnih domov. Zavedamo se, da je bila to po mnogih letih prva in redka priložnost, da bi se popravile in dorekle nejasnosti in krivice, ki so se pokazale v zvezi z umestitvijo direktorjev kulturnih domov v sistem plač direktorjev v javnem sektorju. Vendar ob bolj natančni, poglobljeni analizi in primerjavi tako razponov kot zlasti kriterijev pri posameznih področjih opažamo velika razhajanja in popolnoma različne pristope (očitno odvisne od pogajalskih izhodišč in sposobnosti pogajalcev za posamezna področja). Za področje našega dela tako ugotavljamo, da so pomanjkljivi, predvsem pa nerealni in neživljenjski.

PREDSTAVITEV ZDRUŽENJA KULTURNIH DOMOV IN USTANOV – KUDUS

Dovolite, da se najprej predstavimo: smo Združenje Kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, ki deluje vse od leta 2006 in združuje 37 članov. Naš namen je povezati vse zainteresirane pravne osebe, ki izvajajo kulturne programe v javnem interesu, s ciljem medsebojnega sodelovanja, uveljavljanja in zaščite njihovih interesov ter izmenjave dobrih praks.

Združenje uresničuje svoj namen in cilje z naslednjimi nalogami:

  • organizira strokovno izobraževanje članov v obliki posvetov, seminarjev, tečajev in strokovnih ekskurzij,
  • spremlja, proučuje, obravnava kulturno politiko, zakonodajo, in strokovna vprašanja ter oblikuje mnenja, stališča in predloge o omenjenih temah,
  • zalaga in izdaja strokovno literaturo s področja dejavnosti združenja v skladu z veljavno zakonodajo,
  • sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti pri razreševanju strokovnih vprašanj ter daje pobude za sprejem ustrezne zakonodaje na področju kulture,
  • usklajuje programe na različnih kulturnih področjih (gledališče, koncerti, ples, galerijska dejavnost, izobraževanje, založništvo …),
  • objavlja informacije o svojem delu in strokovne prispevke v sredstvih javnega obveščanja in na spletu,
  • organizira srečanja s podobnimi društvi in združenji iz tujine ter strokovnjaki s tega področja
  • organizira srečanja članstva,
  • zastopa skupne interese članov združenja.

Nacionalni pomen Združenja KUDUS na področju kulture najbolje ilustrirajo statistični podatki, ki kažejo, da člani združenja letno organizirajo okrog 10.000 kulturnih dogodkov, ki se jih udeleži več kot 1.500.000 obiskovalcev.

KONKRETNE PRIPOMBE V ZVEZI Z UREDBO O PLAČAH DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU

Problematiko nove Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju je na svoji 2. redni seji obravnaval upravni odbor Združenja KUDUS. Ob pregledu osnutka uredbe smo ugotovili, da smo direktorji kulturnih domov in ustanov, ki imamo pomembno vlogo pri enakomerni dostopnosti ter razpršenosti kulture in umetnosti po celotnem slovenskem ozemlju, uvrščeni v bistveno nižji izhodiščni plačni razred (36) kot na primer direktorji drugih primerljivih kulturnih organizacij (galerija (41), muzej (41), knjižnica (44), ljudska univerza (47) gledališče (41)). Razkorak med izhodiščnim plačilnim razredom je v primerjavi z direktorji javnih zavodov s področja turizma, šolstva in športa še veliko večji. Pri tem je absurdno, da direktorji KD na lokalni ravni mnogokrat vsebinsko pokrivajo tudi omenjena področja (npr. galerijo, muzej, gledališko produkcijo, delavnice in kulturna vzgoja …), ki imajo občutno višji izhodiščni PR, pa tudi seštevke PR za posameznega direktorja po kriterijih.

a) OBSEG IN ŠTEVILO KRITERIJEV

Opažamo nesorazmernost med uvrstitvijo v plačni razred in številom kriterijev, ki jih je potrebno za to izpolniti. Za določitev plače direktorja kulturnih domov je namreč kar 7 kriterijev (direktor javnega zdravstvenega doma ima npr. zgolj dva splošna kriterija, plačni razpon pa 53-57, brez kriterija po tržnih prihodkih, ki jih zdravstveni domovi prav tako ustvarjajo, je pa ta kriterij pri direktorju kulturnega doma, ki je prav tako ustanovljen z namenom uresničevanja javnega interesa, sicer na področju kulture; potem še nekaj primerjav: pri ravnatelju srednje šole, dijaškega doma, višje strokovne šole je le 1 kriterij – število učencev, in razporeditev med skoncentrirana med 47-53 PR). Ker nam ni poznana metodologija za določitev kriterijev, prosimo za pojasnilo, kaj je bila osnova in tudi zakaj tako zelo različni kriteriji pri primerljivih dejavnostih, kot so npr. muzeji, galerije, knjižnice.

b) VSEBINA KRITERIJEV – ŠTEVILO ZAPOSLENIH

Ob pregledu kriterijev smo nadalje ugotovili, da so ti glede na vsebino našega dela popolnoma nerealni in neživljenjski. Na primer: direktorji kulturnih domov nimamo vpliva na število zaposlenih (to je odvisno od ustanovitelja – lokalne skupnosti), imamo pa po drugi strani zelo veliko število pogodb z zunanjimi sodelavci in avtorskih pogodb, ki so naša specifika in zlasti pri sodelovanju s tujci tudi izjemno zapleteni.

c) VSEBINA KRITERIJA – CELOTNI LETNI PRIHODKI

Opozarjamo tudi na najbolj absurdnega izmed kriterijev – celoten prihodek v EUR. V Sloveniji namreč ni kulturnega doma, ki bi na letni ravni imel več kot 2 milijona evrov prihodkov, najvišji kriterij je enostavno previsok in nedosegljiv.

d) VSEBINA KRITERIJA – DELEŽ SREDSTEV PRIDOBLJENIH NA TRGU: vstopnine, sponzorska in donatorska sredstva, najemnine

Tudi pri tem kriteriju ocenjujemo, da je nerealen. Razpon bi moral biti med 10 % – do več kot 30 %, saj je pridobiti nad 40 % delež sredstev na trgu v zadnjih letih znanstvena fantastika. Nerazumno povečevanje cen vstopnic in abonmajev pa bi bilo za nas nedopustno. Veliko dogodkov in prireditev, ki jih pripravljamo, je tudi brezplačnih, saj so namenjene kulturni vzgoji, mladim in drugim ranljivim skupinam. Nudimo brezplačne oglede invalidom, brezposelnim, prostovoljcem … Pričakovano je, da ponudimo popuste učencem, študentom, dijakom, upokojencem … JE ZA NAS RES LAHKO TAKO POMEMBEN KRITERIJ OBSEG LASTNIH SREDSTEV? Sponzorji in donatorji pa so zelo redki, v manjših krajih večino sponzorskih sredstev podjetja, ki so še družbeno odgovorna in niso v rokah tujcev, namenijo športu.

Izjemi sta zgolj Cankarjev dom, ki pa je tako ali tako izvzet, ter morda Narodni dom Maribor. Ugotavljamo, da so omenjeni kriteriji uvedeni zgolj zato, da vsem direktorjem kulturnih domov znižujejo možnosti za uvrstitev v plačne razrede, višje od 47 PR. Opozoriti želimo tudi na dejstvo, da programi kulturni domov, ki se izvajajo v javnem interesu, na žalost niso v celoti kriti s strani ustanoviteljev, kar pomeni, da moramo že sicer kulturni domovi iskati vire na trgu, da ljudem v naših okoljih sploh lahko zagotovimo kvalitetne, raznovrstne in hkrati dostopne programe, skozi katere uresničujemo javni interes na področju kulture izven glavnega mesta Slovenije.

e) KRITERIJ (ki ga ni!): RAZLIČNA PODROČJA DELA

Velika večina kulturnih domov pokriva več področij dela (npr. organizacijo prireditev, lastno gledališko ali koncertno produkcijo, filmsko, galerijsko, muzejsko, založniško dejavnost, pa tudi področja turizma, obveščanja (občinska glasila), celo športa), saj so se  v obdobju krize lokalne skupnosti zaradi racionalizacije poslovanja odločile za koncentracijo številnih področij dela. Med kriteriji tega ni upoštevano, čeprav to za direktorja kulturnega doma pomeni poznavanje vseh področij, še posebej zakonodaje, bolj zahtevno finančno poslovanje različnih organizacijskih enot, ločeno vodenje poslovanja, več pogodb, javnih naročil … Pri nekaterih drugih direktorjih so omenjeni kriteriji prisotni (npr. muzejska dejavnost).

f) KRITERIJ (ki ga ni!): NEUGODEN DELOVNI ČAS

Prav tako je jasno videti, da pri določitvi plačnega razpona ni upoštevano, da so kulturni programi ljudem na voljo takrat, ko imajo ti čas, to je popoldne in zvečer, ob  vikendih in med prazniki, kar zahteva ne le našo stalno prisotnost, temveč tudi aktivno delo. Mnogo direktorjev zavodov, ki so umeščeni v mnogo višje plačne razrede, ima določene uradne ure, kar pomeni, da so ob popoldnevih in vikendih in praznikih prosti, kar ne velja za nas, zato je 36. izhodiščni plačni razred sramoten in kaže na nepoznavanje dela direktorjev kulturnih domov po Sloveniji. Obenem pa opozarjamo, da kot direktorji ne smemo prejemati dodatkov (npr. za neugodni delovni čas, delo ob nedeljah in praznikih …). To delamo PRO BONO.

Glede na neposredno umestitev direktorja Cankarjevega doma v 59. plačni razred bi sicer lahko sklepali drugače, da so pripravljavci gradiva seznanjeni z zahtevnostjo in kompleksnostjo dela direktorjev kulturnih domov, a na žalost to ne velja za lokalno raven, kamor sodijo tudi mestne občine in večje občine.  Nikomur ne želimo ničesar odvzeti, zahtevamo pa spremembo kriterijev in plačnega razpona pri direktorju kulturnega doma, ki bodo odraz dejanskega stanja in v podporo poslanstvu, ki ga imajo direktorji kulturnih domov v svojih lokalnih oz. regionalnih okoljih.

 

ZAKLJUČEK

Za direktorje kulturnih domov so torej kriteriji v Uredbi večinoma nesprejemljivi, saj je ne glede na uspešne poslovne rezultate in odlične letne ocene, direktorjem onemogočajo napredovanje, prav tako lokalne skupnosti večinoma v zadnjih letih niso izdajale soglasij za izplačila delovne uspešnosti.  Po drugi strani pa manjkajo mnogi kriteriji, ki bi ovrednotili različna področja dela dejavnosti,  neugoden delovni čas …

Pozivamo Vas, da kljub sprejeti Uredbi nemudoma pristopite v našem primeru k spremembi izhodiščnega plačnega razreda, ki bo primerljiv z drugimi skupinami v javnem sektorju in spremembi kriterijev, s katerimi bo direktorjem omogočeno, da bomo po letu 2006 prejeli realne in primerljive plače s kolegi v javnem sektorju. Naj spomnimo, da smo v istih plačnih razredih vse od spremembe sistema plač v javnem sektorju (2006). Celo več, v tem obdobju so se nam plače znižale, izgubili smo velik del regresa, ukinjena pa nam je bila delovna uspešnost.

Pričakujemo in zahtevamo, da se kljub sprejetju Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju popravijo krivice in se korektno ter enakopravno uredijo vsa nesorazmerja in anomalije na vseh področjih. Nikakor ni sprejemljivo, da ste z Uredbo uredili plače le na posameznih področjih, medtem ko ste direktorjem kulturnih domov z nesmiselnimi in nerealnimi kriteriji to prikrito onemogočili, obenem pa zavajate javnost, da ste popravili in uskladili plače direktorjev v celotnem javnem sektorju.

Razumeti morate, da glede na resnost razmer ne moremo biti zgolj nemi opazovalci. Če politika ne bo končno spremenila odnosa do kulturnih domov tudi na področju plač in se zavedla strateške vloge in njihovega pomena v družbi, se kulturi in narodu ter njegovi zavesti na Slovenskem piše samo še slabše.

V pričakovanju odgovora in popravkov v Uredbi, vas lepo pozdravljamo.

 

Pavla Jarc,
predsednica Združenja KUDUS in direktorica Kulturnega doma Nova Gorica

V vednost:

  • Miro Cerar, predsednik vlade
  • Anton Peršak, minister za kulturo
  • Ksenija Klampfer, državna sekretarka
  • Nejc Brezovar, državni sekretar
  • Igor Kotnik, generalni direktor Direktorata za javni sektor
  • Branko Vidič, vodja Sektorja za plače v javnem sektorju
  • Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo