Pismo podpore Kulturnemu centru Janeza Trdine, Novo mesto

Združenje Kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, se je odzvalo na dogajanje v Mestni občini Novo mesto, kjer svetniki načrtujejo združitev Kulturnega centra Janeza Trdine, Agencije za šport in ukinjenega Zavoda za turizem v enoten zavod. V podporo ohranitvi samostojnega javnega zavoda Kulturnega centra Janeza Trdine je predsednica Pavla Jarc na novomeške mestne svetnike naslovila sledeče pismo:

“Spoštovani,

v Združenju Kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS smo zgroženi prejeli vest, da Mestna občina Novo mesto načrtuje združitev Kulturnega centra Janeza Trdine, Agencije za šport in ukinjenega Zavoda za turizem. Menimo, da gre za neodgovorno politično odločitev, ki je škodljiva ne samo za Novomeščane in Novomeščanke temveč za širše slovenski prostor.

Dovolite, da se najprej predstavimo: smo Združenje Kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, ki deluje vse od leta 2006 in združuje 29 članov. Naš namen je povezati vse zainteresirane prave osebe, ki izvajajo kulturne programe v javnem interesu, s ciljem medsebojnega sodelovanja, uveljavljanja in zaščite njihovih interesov ter izmenjave dobrih praks.

Združenje uresničuje svoj namen in cilje z naslednjimi nalogami:

• organizira strokovno izobraževanje članov v obliki posvetov, seminarjev, tečajev in strokovnih ekskurzij,
• spremlja, poučuje, obravnava kulturno politiko, zakonodajo, in strokovna vprašanja ter oblikuje mnenja, stališča in predloge o omenjenih temah,
• zalaga in izdaja strokovno literaturo s področja dejavnosti združenja v skladu z veljavno zakonodajo,
• sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti pri razreševanju strokovnih vprašanj ter daje pobude za sprejem ustrezne zakonodaje na področju kulture,
• usklajuje programe na različnih kulturnih področjih (gledališče, koncerti, ples, galerijska dejavnost, izobraževanje, založništvo…),
• objavlja informacije o svojem delu in strokovne prispevke v sredstvih javnega obveščanja in na spletu,
• organizira srečanja s podobnimi društvi in združenji iz tujine ter strokovnjaki s tega področja
• organizira srečanja članstva,
• zastopa skupne interese članov združenja.

Nacionalni pomen Združenja KUDUS na področju kulture najbolje ilustrirajo statistični podatki, ki kažejo, da člani združenja letno organizirajo okrog 10.000 kulturnih dogodkov, ki se jih udeleži več kot 1.000.000 obiskovalcev.

Združenje KUDUS se redno s protestnimi pismi, pojasnili in strokovnimi izhodišči odziva na aktualna dogajanja v slovenskem kulturnem prostoru: v zadnjem času je zapisalo Protest zoper sprejetje interventnega zakona o zavodih (novembra 2014), septembra 2015 je na takratno kulturno ministrico Julijano Bizjak Mlakar naslovilo protestno pismo glede sprejemanja proračuna za leto 2016 in odločno nasprotovalo znižanju proračunskih sredstev za kulturo (to pismo je naslovilo tudi na predsednika vlade Mira Cerjarja in ministra za finance Dušana Mramorja). Aprila 2016 je Združenje KUDUS poslalo strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema pri Ministrstvu za kulturo predloge, saj menimo, da bi v novi kulturni zakonodaji morali imeti posebno poglavje tudi kulturni domovi, za katere je potrebno natančneje opredeliti javni interes na področju kulture.

Eden od aktivnejših članov Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije je tudi Kulturni center Janeza Trdine. Predstavnica KC JT je bila v obdobju od 2013 do 2015 podpredsednica združenja, v obdobju od 2015 do 2017 pa članica upravnega odbora združenja. Poleg tega je sodelavka iz KC JT zadnjih pet let predstavnica Združenja KUDUS v koordinacijskem odboru Kulturnega bazarja, ki je namenjen obveščanju o kulturni ponudbi v Sloveniji s ciljem v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo.

Z našo dejavnostjo in povezovanjem člani združenja KUDUS sledimo in udejanjamo enega glavnih ciljev Nacionalnega programa za kulturo, ki je decentraliziranost kulture ter enakomerna razpršenost in dostopnost kakovostnih javnih kulturnih dobrin po celotnem slovenskem ozemlju. Kulturni domovi so namreč v mnogih okoljih glavni generatorji kulturnih dejavnosti ter nosilci kulturnega razvoja in oblikovanja odnosa do kulture nasploh.

Kulturni domovi so v veliki meri zadolženi tudi za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in za posredovanje kulturnih dobrin. V večini gre za javne zavode, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti in ki to nalogo na področju uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, intermedijskih in drugih umetnosti na svojih regionalnih območjih tudi odgovorno opravljajo. V Novem mestu in na Dolenjskem to vlogo že dvajset let odlično in odmevno opravlja Kulturni center Janeza Trdine.

Glede na resnost razmer v Novem mestu ne moremo biti zgolj nemi opazovalci pustošenja kulture – ocenjujemo namreč, da gre prav za to pri nameravanem združevanju dveh javnih zavodov s povsem nezdružljivo dejavnostjo, Agencije za šport in Kulturnega centra Janeza Trdine. Po našem mnenju mora aktualna občinska politika v Novem mestu spremeniti odnos do kulture, mora se zavedati njene strateške vloge in pomena v družbi, sicer se kulturi in narodu ter njegovi zavesti na Slovenskem piše samo še slabše.

V Združenju KUDUS menimo, da je nujno potrebno zagotoviti programsko neodvisnost in samostojnost programskih vodji in direktorjev enega in drugega zavoda, ki pri oblikovanju programov ne smejo biti odvisni od želja in kulturnih usmeritev trenutne lokalne oblasti.

Kulturnemu centru Janeza Trdine mora biti zagotovljeno trajno in nemoteno opravljanje poslanstva in dejavnosti, za katere je bil ustanovljen. Namen delovanja tega javnega zavoda ne more in ne sme biti v doseganju tržne uspešnosti in ustvarjanju dobička, niti v množičnosti obiska posameznih dogodkov, temveč v uresničevanju javnega interesa, kjer mora lokalna skupnost, v tem primeru Mestna občina Novo mesto, že po Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo zagotavljati pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov. To pa lahko uresniči le samostojni in programsko neodvisni javni zavod za kulturo z vizijo nadaljnjega razvoja, ki jo Kulturni center Janeza Trdine brez dvoma ima.

Naj poudarimo še enkrat, da imamo kulturni domovi, centri in ustanove po Sloveniji pomembno vlogo pri enakomerni dostopnosti ter razpršenosti kulture in umetnosti po celotnem slovenskem ozemlju. V pričakovanju, da boste o nameravani združitvi še enkrat zelo temeljito razmislili in Kulturnega centra Janeza Trdine ne boste žrtvovali za neoprijemljive in nestrokovne politične cilje, vas lepo pozdravljamo.”