Vloga kulturnih domov v novem modelu kulturne politike
V četrtek, 14. aprila 2016, je predsednica Združenja KUDUS, Pavla Jarc, strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema pri Ministrstvu za kulturo posredovala predloge Združenja KUDUS, saj meni, da bi v novi kulturni zakonodaji morali imeti posebno poglavje tudi kulturni domovi za katere je potrebno opredeliti javni interes na področju kulture. Poslani dopis je objavljen v celoti:
VLOGA KULTURNIH DOMOV V NOVEM MODELU KULTURNE POLITIKE
Eden od glavnih ciljev Nacionalnega programa za kulturo je decentraliziranost kulture ter enakomerna razpršenost in dostopnost kakovostnih javnih kulturnih dobrin po celotnem slovenskem ozemlju. To vlogo pri nas najbolje igrajo kulturni domovi, ki so v mnogih okoljih glavni generatorji kulturnih dejavnosti ter nosilci kulturnega razvoja in oblikovanja odnosa do kulture nasploh. Zato bi morali dobiti pomembno težo in posebno mesto v novem modelu kulturne politike, ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo.
Kulturni domovi so v veliki meri zadolženi tudi za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in za posredovanje kulturnih dobrin. V večini gre za javne zavode, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti in ki to nalogo na področju uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, intermedijskih in drugih umetnosti na svojih regionalnih območjih tudi odgovorno opravljajo. Država in lokalna skupnost pa sta dolžni zagotavljati pogoje, da kulturni domovi svoje poslanstvo lahko opravijo. Težav, s katerimi se srečujemo, je več. Glavni pa je financiranje, saj marsikateri javni zavod s svojim delovanjem presega lokalni pomen in deluje regijsko. V Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS zato menimo, da bi moralo biti financiranje programov bolj sistematično urejeno tako na lokalni kot državni ravni, zato predlagamo:
– Ministrstvo za kulturo naj pripravi poseben večletni in enoletni projektni razpis za kulturne domove, prek katerega bi bili ti neprekinjeno upravičeni do večjega sofinanciranja projektov in programov v javnem interesu,
– v kulturni zakonodaji naj bodo jasno definirane naloge in obveznosti ustanovitelja oz. lokalne skupnosti glede obsega financiranja dejavnosti in programov javnih zavodov.
Le tako bomo lahko dosegali raznovrstnost in visoko kakovost programov ter omogočili njihovo dostopnost čim širšemu krogu uporabnikov.
Druga velika težava, ki jo vidimo v KUDUS-u, je kadrovska podhranjenost v kulturnih domovih. Prav ta onemogoča že vzdrževanje obstoječega stanja, predvsem pa nadaljnji razvoj in širjenje programov, zato bi bilo nujno treba določiti minimalne standarde števila zaposlenih glede na regionalno območje, ki ga javni zavod pokriva, število programov oz. projektov in obiskovalce kulturnega doma. Vzporedno je treba lokalne skupnosti zakonsko zavezati, da določene standarde nato tudi upoštevajo.
Nujno potrebno je zagotoviti programsko neodvisnost in samostojnost programskih vodji in direktorjev, ki pri oblikovanju programov ne smejo biti odvisni od želja in kulturnih usmeritev trenutne lokalne oblast.
Kulturnim domovom mora torej biti zagotovljeno trajno in nemoteno opravljanje poslanstva in dejavnosti, za katere so bili ustanovljeni. Namen delovanja teh javnih zavodov ne more in ne sme biti v doseganju tržne uspešnosti in ustvarjanju dobička, ampak izključno v uresničevanju javnega interesa, zato se morajo financirati pretežno iz državnega ali proračuna lokalnih skupnosti.
Veliko težav po Sloveniji je tudi z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne kulturne infrastrukture, pri čemer je še treba najti ustrezne rešitve, a to je že druga zgodba. Tokrat smo se osredotočili zgolj na nekatere težave, s katerimi se soočamo v kulturnih domovih, in zanje predlagali rešitve. V KUDUS-u pričakujemo, da boste omenjene predloge upoštevali in v novem modelu kulturne politike namenili kulturnim domovom posebno poglavje.
Združenje KUDUS
Pavla Jarc,
predsednica
